Pozdrave iz prijetnega hostla sredi gorskega mesteca Huaraz! Koncno imamo na voljo internet, sem in tja pa se najde se kaksna minuta za blog. Tokrat pisem, ker dolgujemo se kaksen zapis o zakljucku nasega misijona, da ne boste mislili, da smo kar tako preskocile v selvo ...
Odlomek dnevniskega zapiska
"Posledice visine so pokazale svoje zobe; zadihamo se ob pospesenem koraku v hrib, imamo vecji apetit, srce hitro bije ... cas pa se hitreje mineva. Nas mesec misijona na 3000m je svignil mimo. Vsak teden je bil drugacen, popoldnevi pestri in viknedi polni in pisani. Kaksne spremembe smo prinesle, kaksne odnesle? Prezgodaj, da bi sodile, refleksija se vseskozi odvija v nas ...
Kako se je nas misijon zakljucil?
V treh dejanjih: v petek zakljucek Hise sanj z obiskom kina, v soboto slovo od birmancev s sportnimi igrami, v nedeljo veliki izlet s katehisti na toplo v San Ramon.
Mi gremo pa v kino!
V petek (8.8.) smo z otroki in katehisti Pucarja se zadnjic sanjale skupaj v Hisi sanj. Tokrat smo se upali dlje - vse do Huancaya (glavnega mesta province Junin, pol ure stran od Pucaraja), vse do luksuzne kino dvorane, kjer je vec kot polvoica otrok ugledala svoj prvi veliki film. (Sicer se tu da dobiti piratkse kopije za manj kot 1sol.) Vitez Justin nas je vse preprical, tudi nas Slovenke, ki ze obvladamo kastellanscino, le tezko je bilo sedeti kar uro in pol na istem mestu, ceprav so bili sedezi prijetno udobni. Sploh najmlajsi so rajsi nabirali kroge po dvorane, katehisti pa za njimi. Kakorkoli, na koncu smo si vsi zeleli se enega.
Dan je bil pustolovscina in uspesnica kot tudi celotna Hisa sanj. Vsak dan smo uresnicili vsaj en velik cilj - od cirkusa, do velike igre, prebarvane fasade in kina. Nase ideje, ki so sprva delovale okorne in majave, so ob pomoci Pota peterice in katehistov dobivale obliko in trdnost. Od prvega pogleda katehistov, ko smo izustile, da bi imeli zastavo in himno, pa do glasnega petja "cambio sueños en acciones..." ob zacetku in koncu vsakega oratorijskega dne (da ne omenjam mrmranja himne med igranjem video igric, ki si ga ujel na internetu). Od zdolgocaseno rjave fasade do barvite zgodbe na vrtu hise ursulink. Od neuporabnih praznih plocevink za mleko do simpaticnih spevnih bobenckov ... Se me se ne moremo nacuditi vsej ustvarjalnosti, ki jo je budila Hisa sanj.
Hvala vsem katehistom, ki so nam dali prostor za letenje, ustvarjanje in za vso pomoc pri organizaciji in skrbi za otroke. Hvala mami Esperanzi za vsakodnevno okusno kosilo, ki se je po vseh igrah in delavnicah prijetno poleglo v zelodckih. Hvala starsem za zaupanje. Hvala otrokom za njihov sij v oceh, ki nam je vedno znova dal energijo, motivacijo in zaupanje, da delamo prav. In hvala tebi, Bog, ki sanje spreminjas v resnicnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar