Slovenija, od kod lepote tvoje?

Travniki se postavljajo v tisočerih odtenkih zelene, jablane klečijo pred bogato letino, morje z valovi nežno boža obalo, le dobri dve uri stran in dobrih tisoč metrov višje par planinskih orlov obletava vrhove mogočnih gora ... Otroci gredo (zastonj) v šolo, starši (skoraj vsi) v službe, na cesti ti nihče ne trobi in v splošnem velja desno pravilo, internet je dosegljiv vedno in povsod, kljub mrzlemu poletju v hišah poznamo radiatorje, na stranišču nas nikoli ne zebe, zvečer si privoščimo tuš s toplo vodo, če pa zbolimo, nas zdravnik brezpogojno sprejme ... Ljudje govorijo najlepši jezik z dvojino, imajo čudovite odtenke las in oči, so ravno prav veliki, da jih pogledaš v oči, vsi znajo angleško in vedo, kje je Peru ...

 



Se zavedamo, kaj imamo? Ali nas prestrašijo sence, ki tu in tam zakrijejo lepoto naše domovine? 

Da se ne razumemo narobe, tudi Peru je čudovit (saj o tem govorim že ves čas, odkar sem se vrnila!). Mogočnost gora, ki ti ne pusti dihati; širina oceana, ki mu ne vidiš konca; pestrost narave, ki preseneča vsakokrat, ko zamenjaš dolino; toplina, preprostost ljudi in njihov čas, ki ga znajo izkoristiti za življenje ... A ni moj dom. Je kot rezidenca, kamor greš iskat mir in odklop.

Querococha, 3980 m, Peru

Zakaj torej potujem? Če se vedno znova vračam domov in ugotavljam, kako je tu najlepše? Med prebiranjem dnevnika preteklega meseca in pol najdem te besede, za katere ne vem, kdaj so se vrinile med moje vrstice.
"To je nov svet in nisem tukaj, da bi sodila, ali je boljši ali slabši od mojega, ali so oni ubogi ali smo bolj ubogi mi v duhovnem smislu. Tu sem, da opazujem, doživim, se srečam, se pustim pretresti, izgubiti - in zopet najti ravnovesje, ki je bližje resnici, kot je bilo pred poletom iz lepega gnezda."
Menda sem zdaj bolj uravnovešena; presodite sami :).

 

Predvsem pa bodite ponosni na našo Slovenijo, stojte ji ob strani tudi v razburkanih časih. Če pa si želite odklopa - saj veste, v Peruju ste vedno dobrodošli, skrivnih kotičkov ne zmanjka in denarnica (ko ste enkrat tam) ne trpi preveč.