petek, 30. maj 2014

Theme of voluntariness in The Diamond as big as the Ritz and in The Catcher in the Rye


Both novels are critical about the society as both authors notice that world does not go into the right direction. F. Scott Fitzgerald gives the shrewd commentaries on the superficial society of 1920s America where people worship wealth and where wealth has replaced religion. In the 40´s J. D. Salinger criticise hollow middle-class morality. Both authors as narrators use naive teenagers on their way into adulthood.

John comes from the provincial place, Hades, which name suggests that the town is stuck far back in time. In summer John visits his new classmate Percy and discovers heaven. Deep in Montana mountains there is a diamond as big as the Ritz hotel. But as the story evolves we can see that wealth which has not been shared, has brought just the resentment and crimes. Aviators and mariners in the hole, blacks and Washingtons´ friends are all the victims of this obsession with wealth. But at the end of story, when the children manage to escape, it is shown that true happiness and freedom are not hidden in diamond mountain. Wealth can be its own prison.

Very similar idea can be found in Holden´s narration. We may take into account that he is overreacting, physically ill and psychically unstable, but even so he is right in one point. Our society is full of phoniness still today. Holden is different in one way. He is open-hearted, generous to the nuns, he talks even with Ackley who gets on his nerves, he is nice to children in the museum and visits his old teacher Mr. Spencer.

To sum up, Holden would be appropriate for our company in Peru, even though he would firstly need some help himself. We could take also John and Kismine to our journey, hoping they have taken some diamonds for charity. What all characters can provide us with, is finding that real value is hidden underneath. And they all have
courage to seek for it.



PS: Sorry for all mistakes, I am not used to write compositions in English ... :P

petek, 23. maj 2014

Kako se naučiti španščino v mesecu in pol?



Vse se da, če se hoče. Je pa treba tudi kaj konkretno narediti!
Tu je le nekaj predlogov! Dodajte še svoje:)

1. Udeleži se hitrega tečaja španščine!
Ni potrebno, da se učiš slovnico (sestavljeni, enostavni preteklik, nepravilni glagoli, skloni ... aja, španščina še tega nima!), ker boš sredi Andov, med gručico domačinov, ki čebljajo po svoje, pozabil na hitro naučena pravila, razumel ne boš nič, povedal pa boš še manj. Veliko bolj ti bo koristilo bogatenje besednega zaklada, a spet ne o čemerkoli, temveč o situacijah, ki se ti zdijo realne (na tržnici, med domačini, na delavnici med otroki, v pogovoru z mladimi, o predstavitvi Slovenije).
Nenazadnje - če ti ostane še kaj časa, bo prav prišlo tudi učenje znakovnega jezika!
 
Beri: "Ljubezen"
2. Poišči si nekoga, ki je nad jezikom toliko navdušen kot ti. 
Še bolje - da špansko že zna. Optimalno - da je španščina sogovorcu eden od maternih jezikov (argentinskih Slovencev ali slovenskih Argentincev v naši mali Sloveniji niti ni tako malo!). Povabi ga na klepet, okupiraj ga z vprašanji o jeziku, prosi ga, za njegove učbenike, zvezke, knjige, skupaj skuhajta špansko/mehiško/argentinsko jed ...


3. Listki vsepovsod.
Beri: "Polica"
Možgani kar srkajo informacije iz okolja. Polepi si sobo, dnevni prostor, kuhinjo s samolepilnimi listki, na katerih so napisani prevodi predmetov v španščino. Brez kakršnihkoli težav si boš zapomnil, da je hladilnik refrigerador.








4. Poslušaj špansko glasbo.
To ni tako preprosto, kot se sliši, sploh če nisi ljubitelj presladke glasbe. Za metalce ne najdem rešitev ... Tudi rock se v španščini narobe sliši. (Se priporočam za predloge!) Vendar malo romantike tu in tam ne more škoditi.

Christina Aguilera: https://www.youtube.com/watch?v=Z81hsLIY1sQ
Enrique: https://www.youtube.com/watch?v=aMOmlo4365c
Za začetnike: https://www.youtube.com/watch?v=8ydJr1Is8xI

5. Glej španske filme.
Teh ne manjka! Vsako dopoldne in popoldne na PopTV. Čeprav se vmes naučiš še malo turščine in portugalščine. Ja, telenovele dejansko funkcionirajo (govorim iz lastnih izkušenj še iz osnovnošolskih let, ko so bili popoldnevi še predolgi), vendar pa se prej posvetujte o vseh stranskih učinkih (morda se lahko obrnete na babico). 
Še nekaj filmov, ki se končajo v enem večeru:

Tres metros sobre el cielo
*3 Metros Sobre el Cielo
 
*Mentiras y Gordas
*Lo Contrario al Amor
*Venezzia
*Tengo ganas de ti  







6. Beri špansko literaturo!
 

sreda, 21. maj 2014

lama fotošuting ali Peru obišče ŠKG

Po dobrodelni impro tekmi, je naša lama nocoj lahko uživala še v obsežnem fotošutingu z dijaki ŠKG in njihovimi spodnjimi sosedi, osnovnošolčki "Šuštarji" 


... nekaj utrinkov ... 














Otroci AŠ so v senci šentviških dreves skupaj z Valentino in Jernejo pripravili risbice za Perujske otroke.



Dodali so svoja sporočila in imena. 



 In še zmagovalca
za naj lamo:

na levi dijak Andrej za najbolj doživeto lamo

in na desni mimoidoči osnovnošolec kot najbolj prikupna lama na svetu!

(lame v komisiji so bile kar nevoščljive ...)





Več si preberite tudi v članku na Mladem valu:
http://mladival.si/ICD/spletnastran.nsf/mv/77680D9292D913A9C1257CDF0077A5CC?OpenDocument

torek, 20. maj 2014

Navdušenje, pomembnejši od denarja

V nedeljo smo se Perujke in en čisto pravi Perujec Daniel predstavile še pri dveh mašah na Brezjah. Našo kratko predstavitev je Uršula zaključila nekako takole (seveda bolj izvirno ;) : "Na Brezje nismo prišle le, da bi zbirale denar, temveč da bi našega duha solidarnosti in veselja ponesle tudi izven naših župnij, med vas."
Ugotavljam, da je ta naša druga naloga dejansko še pomembnejša od zbiranja denarja. Z našimi predstavitvami lahko morda marsikateri pesimistični babici na retorično vprašanje: "Le kam gre ta mladina ..." odgovorimo: "V Peru!" in ji s tem pokažemo, da svet morda le ni tako zavožen, kot se včasih zdi.
Da pa imajo naše predstavitve tudi globlji pomen, kaže dejstvo, da je meni od otroštva dalje ob podobnih predstavitvah misijonarsko - prostovoljskih odprav v zavest kapljala ideja o lastni odgovornosti v svetu in želja po tovrstni izkušnji. In ta se letos udejstvuje skozi Peru ... To misel o odgovornosti do soljudi, ne nujno teh z drugega konca sveta, sedaj predajam naprej, tako mlajšim kot starejšim rodovom. Da smo tako lahko skupaj "sprememba, ki jo želimo videti v svetu." (Gandhi)

nedelja, 18. maj 2014

Pripravljalni vikend je bil uspešnica!



V prostorni Metini hiši smo ta vikend zavihale rokave in se lotile vsega po vrsti. Najprej priprave delavnic za otroke, med katerimi smo eno tudi že na sobotno dopoldne izvedle pri Misijonskem krožku v župniji Polhovega Gradca. Otroci so na razglednice napisali sporočilca za Perujske vrstnike in pomagali pri pripravi zbiranja didaktičnih materialov.
Navdušenje ob pripravi delavnic










Slikale na majice

izdelale lamo
Med pestrim popoldnevom smo 
izdelale našo maskoto- lamo,
ustvarjale skozi glasbo ter plesale po kuhinji, in pa, kar je dnevu pustilo najmočnejši pečat, gostile tudi dva nepozabna gosta! 

Obiskal nas je Daniel, Perujec, ki že tri leta prebiva v Sloveniji. Dokazal ni le, da je hitro domač na katerem koli koncu sveta, tudi v katerikoli kuhinji se takoj znajde in kmalu je zadišalo pa andskih dobrotah ... 


Ob kokinem čaju se nam je pridružil tudi Krištof, že vajen specifičnega okusa, saj izkušnjo Peruja izpred nekaj let še zvesto nosi v sebi. Očitno je bil učinka čaja že vajen, le punce smo se nekam glasno in pogosto do solz hihitale. :) 


K obloženi mizi so posedli še potrpežljivi člani Metine družine, ki jih je okužil po južnoameriško ustavljen čas ob klepetu in obojestranskem učenju nove kulture. 


Čas na off
Zvečer smo ob slikah lahko tudi na lastne oči verjeli Danielovim in Krištofovim pripovedim. Zdaj moramo videno in slišano le še otipati in se še same zazreti v Perujsko zvezdno nebo.

V nedeljo smo poklepetale z obiskovalci brezjanske maše in se tudi same priporočile Mariji. Hvaležne smo za zbrane prispevke in za vse spodbudne besede, saj obojih kar ni zmanjkalo!

Čas bo potrebno spet pritisniti na on, gotovo pa bo v ozadju še dolgo tiktakal okrepljen urni mehanizem zaupanja v Boga in v našo pot, ki se vse jasneje vije pred nami. 

sobota, 17. maj 2014

Kje se skrivamo?

Skrite smo v zavetju Polhovega Gradca, kjer preživljamo drugi skupni vikend. Trenutno ustvarjamo, kuhamo, vadimo kitaro, poslušamo inkovsko glasbo in načrtujemo naš ustvarjalni program za Peru:)

Se kmalu kaj oglasimo!

torek, 6. maj 2014

Vabljeni v Polhov Gradec!!



Po dveh predstavitvah našega projekta na Dolenjskem, ko nas je naravnost šokirala darežljivost Otočanov in, po dveh "pričevanjih", odprtost Novomeščanov, smo se prejšnji vikend podale še na Gorenjsko. Tam smo se prepričale, da stereotipi o Gorenjcih glede škrtosti za Škofjo Loko zagotovo ne veljajo. Vedno znova smo navdušene nad pozitivnim odzivom ljudi glede našega, za marsikoga sicer norega, projekta.
To nedeljo, 11. 5., pa se bomo predstavile v moji domači župniji, v Polhovem Gradcu, pri mašah ob 7 h in 9 h. Vsi lepo vabljeni! 
Meta

ponedeljek, 5. maj 2014

MOTIV PROSTOVOLJSTVA V MATURITETNIH DRAMAH

Rahlo nenavaden naslov, ki se na maturi zagotovo ne bo pojavil, mi je v izziv za še zadnje ponavljanje pred jutrišnjim prvim maturitetnim izpitom, ki se bliža skupaj z rahlo nervozo in tisoč nasveti, kako dobro odpisati maturo, kaj prej pojesti, kako se naspati in kako preživeti. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo skupaj z literarnimi junaki znorel še kdo od nas.

Tako kot pred svojo usodo ne moremo pobegniti mi, tako se pred ujetostjo znajdejo osrednji dramski liki. Hamlet, razpet med nalogo maščevanja svojega očeta in mladostnimi razmišljanji, ki jih navdihuje renesančna miselnost, se v želji, da bi pridobil čas, zateče v norost. Fiziki se ob koncu drame odločijo, da ostanejo v sanatoriju. Čeprav zaprti kot norci bodo lahko snovali fizikalne teorije še naprej in tako ne ogrožali sveta ali človeštva. A svet se zdi obrnjen na glavo, do oblasti se vedno znova prikopljejo pohlepni in nemoralni vladarji. Okruten Kantor, ponorela doktorica von Zahnd, nasilni Volodja. Glavni junaki ostanejo zvezanih rok. Sledili so morali vesti, srcu, občutku za lepoto, a ob spopadu z izprijenim svetom za seboj pustili le zgled, vidnejšh sprememb pa ne. Na prvi pogled se zdi položaj človeka brezupen in determiniran. 

Vendar pa je tudi v umetnosti tako kot v velikonočnem sporočilu. Umreti, da zaživiš znova, drugače. Hamlet mora maščevati očeta, odpustiti Laertu in hip zatem umreti. Izpolnil je poslanstvo in svojo sporočilo predal naprej. Zdi se, da je Danska izgubljena, saj jo bo odslej vodil norveški kralj. Jaz pa vseeno menim, da jo bo Hamletovo sporočilo  oplemenitilo in  naredilo močnejšo. 

Podobno je v Durrenmattovih Fizikih.Izrabljeni so v izprijenih načrtih doktorice, a njihov zgled bralce ali gledalce spodbuja k lastnemu spraševanju- odgovornost do znanosti, se to tiče tudi mene? Sem sposoben žrtve za boljši svet?

Nadalje Cankarjeva slika takratnih razmer na Slovenskem. Maks je za ceno svojega kljubovanja izgubil življenje. Je bilo vredno? Postal je kamen, ki ga je Kantor brcnil s poti in nihče več se ne bo spotaknil ob ta kamen. Razen tistih, ki želijo slediti srcu in vesti, ne glede na svet zunaj. Zvesti notranjim smernicam, bosta tankočutni Francka in Nina vedno pričali o resnici. 

In na koncu Veliki briljantni valček. V dvorani zavoda Svoboda osvobaja morajo ljudje plesati kot pokaže Volodja, sicer jim odrežejo nogo ali pa kar življenje. Plesati je treba njegov špil. A kdor želi preživeti, mora odkriti pot v svobodo, ki jo je sposoben samo človek. Pot v notranjo svobodo. V pomene, ki jih nežno prikrije metafora, v citate svetega pisma, v oljne slike, v spomine, v misli, v kitarske zvoke ...
Vsak ima svoje orožje. Volodja nasilje, junaki drame pa zgoraj našteto. Oni imajo umetnost in skrito upanje pod njo. 

In prostovoljstvo? Kje je je tu kakšen prostovoljec? Prostovoljec je Hamlet, ki mu je duh sporočil, da njegova matura ni le na RIC-ovih polah in sedaj omahujoče išče korake in dokaze, da je imel duh prav. Prostovoljec je Mobius, ki s svojim zgledom prepričuje v pogumne odločitve. Ki se odloča za tisto, kar prinaša svetu upanje in je pri tem sposoben tudi lastnih žrtev. Prostovoljec je Maks Krnec(okej, upajmo, da ne ravno falirani študent :)), ki se odzove klicanju iz teme, da bi prinesel svetlobo in nikoli ne pristane na temačnost, ki jo ponuja Kantor. Prostovoljec je Simon Veber, ki je poslan v nenavadno družbo in se skupaj z njimi uči iskati notranje svobode. Volodja mu reče: "Zdaj si pa res v." Zdaj, ko je "v", mora iskati nove poti, nove jezike, nove pomene. Ker je vsak preživel drugače- eni s kitaro in drugi z barvami in poezijo in drug drugemu so bili v oporo. In že zdavnaj zmagovalci nad Volodjo. 

Skočile bomo "v" in se učile novih jezikov, pa ne mislim le španščine. Tudi na valček mislim, ki pa je po mojem briljanten šele takrat, ko se z vsem zaupanjem prepustiš Njegovi glasbi. 

Vikend med vinogradi in dobro družbo :)

Prvi skupni vikend nadebudnih deklet s skupno željo po mednarodnem prostovoljstvu je za nami. Bil je kratek, a vendar dobro izkoriščen. Preživele smo ga v Evini zidanici na Dolenjskem, obkrožene z vinogradi ter nadvse dobro družbo. Veliko smo se pogovarjale, se spoznavale ter načrtovale, prav tako pa se tudi veliko smejale, učile baleta, jedle francosko hrano, se fotografirale v drevesnem deblu, se učile španskih besed, degustirale vino ter se veselile skupnih trenutkov v Peruju.                                                                                                       
V nedeljo pa smo naše poslanstvo predstavile na dveh mašah v Novem mestu. Mašo smo obogatile tudi s pesmimi (eno smo zapele celo v španskem jeziku), na koncu maše pa smo ljudi pogostile s pravimi perujskimi piškotki, ki smo jih napekle prejšnji večer. Dolenjci so se ponovno izkazali za izredno prijazne, zaupljive ter velikodušne ljudi. V njih sem začutila zaupanje in podporo, ki mi je dala novega zaleta in občutek, da je to kar počnemo smiselno. Ljudje verjamejo v nas, verjamejo v spremembo, za katero si prizadeva pet deklet. Tudi sama, verjetno prav zaradi tolikšne podpore, ki smo jo deležne, vedno bolj verjamem v to. Skoraj se ne obremenjujem več z nadležnimi mislimi in vprašanji, ampak zaupam in trdno verjamem v našo odpravo in v vse nas. Prvi skupni vikend mi je dal veliko motivacije in zagona za naprej ter čudovite spomine na dva sončna dneva, preživeta s štirimi čudovitimi osebami, s katerimi bom letos preživela kar precejšen kos poletja. Česar se vedno bolj veselim…:)

Vikend je bil . . . NAČRTOVALEN

POZIRAJOČ
KUHARSKO OBARVAN
UŽIVAŠKI

POUČEN

ZABAVEN










petek, 2. maj 2014



 Vstopanje v drevo življenja. 

Vsak po svoje z zanimanjem vstopa v notranjost, da bi odkril "sredico". 


Tisoče dreves in od zunaj so vsa enaka. 

A v notranjosti skriva vsako svojo skrivnost.
 Skozi deblo se pretakajo dragocena hranila in znotraj živi občutljivo drevesno srce.




Kdo si pa še upa biti odprto drevo? 


Pokazati mehko in dragoceno sredico in razpreti svoje raskavo lubje za nove pustolovce?

Eno na tisoče, na milijone dreves.


Lahko bi samo tekli po gozdu. A resnično nas privlači prav zgodba, ki jo drevesa skrivajo v sebi. 

Me se že pripravljamo, da naše delavno poletje ne bi bil le tek skozi gozd, ampak "obisk dreves". Učimo se odpirati tesna debla in

dobesedno vstopamo v votlo drevo! :)
"Izobrazba je najmočnejše orožje, ki ga lahko uporabimo za spremembo sveta."
 (Nelson Mandela)