Takole prepeva
Vlado Kreslin, pa Siddharta, še sama včasih v družbi prijateljev in kitare
navdušeno pritegnem znanemu refrenu. Zadnje čase sicer ne prav pogosto, saj v
glavnem čepim za knjigami, kot se za vse pridne študente v izpitnem obdobju
tudi spodobi. Prav ta osredotočenost na medicinske teme pa mi je dala na tole
pesem še en pogled. Res se od višine lahko zvrti. Pa še marsikaj drugega -
sploh ob izpostavljenosti telesa velikim nadmorskim višinam. Glede na to, da
bom poletje preživela nekje 3500 m nad morjem (z občasnim pobegom na višje ležeča
mesta), kot medicinka ne morem iz svoje kože – opisala bom nekaj sprememb, ki
jih doživimo »tam zgoraj«.
Zakaj sploh
pride do pojava višinskih simptomov? Razlog tiči v zmanjšani preskrbi tkiva s
kisikom. Odstotek O2 v visokogorskem zraku je isti kot ob morju
(21%) – zaradi višine se zniža zgolj zračni tlak. Prav delni tlak O2 v
naših pljučnih mešičkih pa je tisti, ki določa, koliko O2 se bo
preneslo v kri, kjer ga prestrežejo rdeče krvničke - eritrociti in ga vežejo na
molekule hemoglobina. Na višini 3000 m se učinek zmanjšanega tlaka kaže enako,
kot če bi ob morju dihali zrak z le 15% O2. V krvi je tako manj
oksihemoglobina. Naša tkiva, predvsem možgani in srce, pa so zelo občutljiva na
pomanjkanje kisika. Kemoreceptorji v žilah možgane obvestijo o spremembi in le-ti takoj reagirajo - pospešijo dihanje in srčni utrip. Kri kot posledica
hitrega dihanja postane nekoliko bolj bazična (alkaloza krvi), kar spet ni
ugodno. pH krvi se čez nekaj časa vrne v normale pogoje s posredovanjem ledvic.
Kadar delovanje telesa ni optimalno lahko pride do izmeničnega hitrega dihanja
(odziv na nizek delni tlak O2) in počasnega ali pa celo do
kratkotrajnega prenehanja dihanja (odziv na alkalozo krvi). Cikla se ponavljata
na približno 30 s – 2 min. Ta redek pojav imenujemo Cheyne–Stokes-ovo
dihanje.
Ob zmanjšanem
delnem tlaku O2 pride tudi do zvišanja krvnega tlaka, ki
ga zaznajo baroreceptorji žil. Ledvice se odzovejo s povečanim izločanjem hormona eritropoetina – ta pa pospeši tvorbo rdečih krvničk – nosilk molekul O2 po
krvi. Celoten proces privajanja telesa na višino imenujemo aklimatizacija in
poleg že opisanih sprememb v telesu vključuje še povečano število kapilar v
skeletnih mišicah, dvig števila mitohondrijev in količine mioglobina, blago
povečanje (hipertrofija) desnega srčnega preddvora … Nekoliko se
poviša tudi tvorba hormona PYY – ta iz prebavnega trakta sporoča, da smo siti.
Za pretirano izgubo kilogramov se vseeno ni treba bati - baje je Perujska hrana
odlična, ljudje pa izjemno gostoljubni. :) Aklimatizacija traja nekaj dni
do nekaj tednov – odvisno od posameznika.
Ob hitrem dvigu
na velike nadmorske višine se velikokrat pojavi akutna višinska bolezen.
Zanimivo je dejstvo, da dobra fizična kondicija ne vpliva na pojavnost akutne
višinske bolezni, izboljša pa toleranco za prenašanje napora. O svoji
izkušnji višinske bolezni so nam že pripovedovali Perujski prostovoljci iz
prejšnjih let. Esto también es la parte de la misión – tudi to je del misijona.
:) Najpogosteje se pojavijo glavobol, utrujenost, splošna slabost,
gastrointestinalne motnje, težave s spanjem in vrtoglavica. Pravijo, da hitro
mine, in da smo varne v rokah domačinov. :)
Tale čaj smo skuhale na pripravljalnem vikendu. Kakšnega pa nam bodo v primeru težav skuhali v Peruju? :) |
Uh, kar zanimive
spremembe nas čakajo v prvih dneh sredi Andov! Kljub vsemu dogajanju v telesu
pa mislim, da bodo največje spremembe v nas tiste bolj globoke, ki se jih ne da
opaziti s stetoskopom ali jih preučiti v mililitru krvi. Teh ne bo povzročila velika
nadmorska višina, ampak življenje samo, ki se tam vrti drugače. Vse to vrtenje
me popelje nazaj na začetek, k naslovni pesmi. Kako jo prepeva Kreslin vemo vsi
– jaz pa bom tole razmišljanje v prošnji, da med vsem burnim dogajanjem »tam
zgoraj« ne bomo same, sklenila takole:
Skrij
nas v svojo dlan – svojo mehko dlan, svojo toplo dlan.
Da
se nam krila ne stopijo od strahu.
Da
se ne bomo bali leteti na njih, čeprav so le papir.
Da bomo zaupali Vate tudi, kadar se z višine ne vidi vse.
Vzemi
nas na svojo stran,
Gospod.
Uf, sem podrobno prestudirala, sprintala in si podcrtala! V cetrtek zvecer grem gor - cez 4 840 m in bom analizirala zadevo: oksihemoglobin, 15% O2, alkaloza krvi in vse to.... se slisi dokaj komplicirano: in navadno prespim vse to! Vsekakor pa se 100 % strinjam z zakljucnim razmisljanjem - vedno me ima na Svoji strani, :-) Nebesko lep blog, KOMAJ CAKAMO, DA PRIDETEEEEEE, andreja
OdgovoriIzbriši