Prvi skupni vikend nadebudnih deklet s skupno željo po mednarodnem prostovoljstvu je za nami. Bil je kratek, a vendar dobro izkoriščen. Preživele smo ga v Evini zidanici na Dolenjskem, obkrožene z vinogradi ter nadvse dobro družbo. Veliko smo se pogovarjale, se spoznavale ter načrtovale, prav tako pa se tudi veliko smejale, učile baleta, jedle francosko hrano, se fotografirale v drevesnem deblu, se učile španskih besed, degustirale vino ter se veselile skupnih trenutkov v Peruju.
V nedeljo pa smo naše poslanstvo predstavile na dveh mašah v Novem mestu. Mašo smo obogatile tudi s pesmimi (eno smo zapele celo v španskem jeziku), na koncu maše pa smo ljudi pogostile s pravimi perujskimi piškotki, ki smo jih napekle prejšnji večer. Dolenjci so se ponovno izkazali za izredno prijazne, zaupljive ter velikodušne ljudi. V njih sem začutila zaupanje in podporo, ki mi je dala novega zaleta in občutek, da je to kar počnemo smiselno. Ljudje verjamejo v nas, verjamejo v spremembo, za katero si prizadeva pet deklet. Tudi sama, verjetno prav zaradi tolikšne podpore, ki smo jo deležne, vedno bolj verjamem v to. Skoraj se ne obremenjujem več z nadležnimi mislimi in vprašanji, ampak zaupam in trdno verjamem v našo odpravo in v vse nas. Prvi skupni vikend mi je dal veliko motivacije in zagona za naprej ter čudovite spomine na dva sončna dneva, preživeta s štirimi čudovitimi osebami, s katerimi bom letos preživela kar precejšen kos poletja. Česar se vedno bolj veselim…:)
Prvi skupni vikend nadebudnih deklet s skupno željo po mednarodnem prostovoljstvu je za nami. Bil je kratek, a vendar dobro izkoriščen. Preživele smo ga v Evini zidanici na Dolenjskem, obkrožene z vinogradi ter nadvse dobro družbo. Veliko smo se pogovarjale, se spoznavale ter načrtovale, prav tako pa se tudi veliko smejale, učile baleta, jedle francosko hrano, se fotografirale v drevesnem deblu, se učile španskih besed, degustirale vino ter se veselile skupnih trenutkov v Peruju.
V nedeljo pa smo naše poslanstvo predstavile na dveh mašah v Novem mestu. Mašo smo obogatile tudi s pesmimi (eno smo zapele celo v španskem jeziku), na koncu maše pa smo ljudi pogostile s pravimi perujskimi piškotki, ki smo jih napekle prejšnji večer. Dolenjci so se ponovno izkazali za izredno prijazne, zaupljive ter velikodušne ljudi. V njih sem začutila zaupanje in podporo, ki mi je dala novega zaleta in občutek, da je to kar počnemo smiselno. Ljudje verjamejo v nas, verjamejo v spremembo, za katero si prizadeva pet deklet. Tudi sama, verjetno prav zaradi tolikšne podpore, ki smo jo deležne, vedno bolj verjamem v to. Skoraj se ne obremenjujem več z nadležnimi mislimi in vprašanji, ampak zaupam in trdno verjamem v našo odpravo in v vse nas. Prvi skupni vikend mi je dal veliko motivacije in zagona za naprej ter čudovite spomine na dva sončna dneva, preživeta s štirimi čudovitimi osebami, s katerimi bom letos preživela kar precejšen kos poletja. Česar se vedno bolj veselim…:)
 |
| Vikend je bil . . . NAČRTOVALEN |
 |
| POZIRAJOČ |
 |
| KUHARSKO OBARVAN |
 |
| UŽIVAŠKI |
 |
 |
| POUČEN |
 |
| ZABAVEN |
Ni komentarjev:
Objavite komentar