Luna se polni in vsak dan se usta smehljajo bolj na siroko. Kaksno presenecenje, ko smo nekega vecera zagledale na nebu prevrnjeno luno! Neverjetno! Tukaj luna raste od spodaj navzgor, tako da namesto C-ja in D- tukaj za luno risejo U. 

Tudi nasa dela se pocasi mnozijo. Ceprav naj se misijonarji ne bi hvalili, pravzaprav za najvecjimi misijonarji ostaja ocem nevidna velicina, smo me na tem podrocju sele zacetnice in si bomo dovolile ta majhen odstop. 

 

Vodne igre: napad na Goljata (na levi)

Nasa himna ... Preklopi sanje na dejanje!

Izdelava okvirjev

Beljenje zidu ... tole so roke, oblek raje nismo slikale ...

Za strastne packone ni vecjega uzitka ...

Rezultat pa je vendarle vec kot zadovoljiv.

Najprej nasa hisa. Popleskan zid, preurejene knjiznice, strasten trusc in otroski kriki dopoldan, mamljive vonjave izpod loncev mame Esperanse po tem, ko se gruca spet prerine skozi nasa vrata ven, popoln kaos tik zatem, ki se ga lotimo s tremi metlami, nekaj glasbe in nasi utrujeni pogovori zvecer, Eva s kitaro, ko nas zaziblje v sen.

Poleg tega si upamo reci, da ostaja se nekaj otroskega zadovoljstva in navdusenja, nekaj novih poznanstev, izmenjanega upanja, idej, kulture.


Ali pac; kot pravi himna, nekaj sanj, spremenjenih v dejanja.

Vceraj sanjali smo, jutri pa bo to ... del sedanjosti.

S pomocjo tukajsnih katehistov, medsebojnega prilagajanja in spodbujanja, predvsem pa Tistega, ki ze dolgo daje vsem nasim perujskim sanjam zeleno luc. 

Hvala torej vsem!