sreda, 16. julij 2014

Delo se pricenja

Tako. Nasi dnevi so precej delavni.
Po pestrem zajtrku se "doctoras" odpeljejo po hisah, medve z Jernejo pa skociva v Andrejin Suzuki Jimmy in po makadamski cesti naravnost v raj. Hiske, razmetane po okoliskih gricih, ovce, prasicki, psi in kmetje- vsem je dovoljeno ziveti v sozitju in miru ... Obiscemo nekaj osnovnih in srednjih sol. Razredi so zdruzeni, na soli je od trideset do petdeset otrok.
Ena slika z vrstnicami

Na dvoriscu pred solo v Marcavaille se pasejo krave. Otroci se igrajo zunaj... toplega opoldanskega sonca v teh mrzlih krajih noce zamuditi nihce ... Z ravnatelji se dogovarjamo za ponovne obiske, ko se bomo se bolj predstavile otrokom in pripravile katehezo, delavnico anglescine ...



Ljudje so res nekaj posebnega. Hkrati bolj zadrzani, po drugi strani odprti in prijazni ... jih kar ne morem prebrati! Vsak vecer nas obisce kaksen drug vascan in potem lahko ure klepetamo (s. Andreja prevaja in zabava omizje :) ). Hitenja ne poznajo, moras se samo prepustiti, klepatati, odkrivati ...

Verjetno mi ni treba poudarjati, kako polne smo vprasanj in tako ure in ure primerjamo nase kulture in navade.

Zvecer nas stisne mrzloba (novotvorjenka: zlobni mraz) in pomaga samo se masaza nog, topla spalka in malo hihitanja ob spominjanju dozivetega dneva in na novo spoznanih ljudi.
Ljubki perujski otroci ze pri treh letih delajo naloge in opravljajo izpite!


Ni komentarjev:

Objavite komentar