Zadnji cas, da se oglasim se jaz; imam tako pridne sopotnice, da si je tezko izboriti vecer za pisanje bloga;).
Na perujske razmere smo se ze dobro privadile, danes nas med igranjem kosarke skoraj ni vec izdajalo razbijajoce srce in neustavljivo sopihanje, tudi vsi pucarajski klanci postajajo krajsi in manj strmi. Ne le na visino, privadile smo se tudi na mraz zgodaj zjutraj in po sesti uri zvecer, ko ze pade mrak, privadile na kastellanscino (in na nenehno sprasevanje: Como? - Kako?), privadile na hiso in na sloves "madresit" (ursulink), na vas, vascane in vaske pse, na glasbo santiaga, ki mu zadnje dni ne moras uiti, na nova ozvezdja tu na juzni polobli in druga na drugo, z vsemi muhami in blohami. Na hrano se nismo le privadile, temvec smo se, po besedah nase kuharice mamite Esperanze, kar zasvojile.
Nekaj odlomkov iz knjige Nasveti za zivljenje, poglavje Peru.
*Ne obsojaj. Opazuj, vkljuci vse cute. Spoznaj ozadje. A se vseeno ne obsojaj.
*Obstaja vec vrst inteligenc; razumna, ki je cenjena pri nas, je le ena od mnogih, ki pa nam drugje po svetu pride manj prav. Custvena in cutna, ki jo ljudje tu v Peruju nevede pridno gojijo in prenasajo iz roda v rod, je pri nas potisnjena nekam v ozadje.
(Perujec te ob vsakem pozdravu poljubi na lice in objame; takoj zacuti, v kaksnem odnosu je s tabo, kako se pocutis, in takoj ugane dvom gringice "naj ga pozdravim po perujsko ali slovensko".)
*Spostuj vsak kroznik hrane.
(Nisem se dozivela, da bi Perujec pustil ostanke hrane, razen skrbno obglodane kosti, na krozniku. Ko se gre v restavracijo, se visek hrane shrani v plasticne vrecke in se poje kasneje. Aja, in ce ne zelis vec, reci "No, gracias.", samo "Gracias" pomeni "Zelim si se vec".)
*Locuj odpadke.
(Tukaj jih ne. In odpadkov ni malo, ne samo na odlegalisu in v kosih, tudi na ulicah in trgih. Ekologija se zdi evropska kaprica.)
*Bodi hvalezen za socialno drzavo.
(Ko student, ki je isto star kot ti, ki studira na javni soli in ze nakaj let pridno dela pri svojem sosedu v trgovini, ne more niti sanjati o potovanju na eno od perujskih znamenitosti, kaj sele v sosednjo drzavo ali na drugo celino, ker si komaj pokrije stroske studija, se zamislis, kaj nam da nasa drzava s placanim solstvom, prehrano in dodatnimi stipendijami ... O zdravstvu raje kdaj drugic.)
*V skupini zmores vec, kot je vsota moci vseh posameznikov.
(Dva tedna delavnic dopoldan in popoldan? Sama nikoli ne bi zmogla narediti ene petine vsega.)
*Sprejmi kar dobis, ne kompliciraj, zaupaj.
(Zelis pripraviti tipicne slovenske sirove struklje. V Peruju ne poznajo skute, le nekaj podobnega z veliko soli. Kupis, se zahvalis za to, kar sploh si dobil, in ze si oblizujes prste ob perujsko-slovenskih slanih strukljih.)
*Pozdravljaj, ne boj se navezovati novih stikov, ne hiti mimo v svojih mislih in problemih.
(Na kombiju spoznas prijetne zenice, ki te ze vabijo k sebi domov, da poskusis njihovo "pacamanko"; pred hiso spoznas sosedo, ki ti posodi denar, ko ti taxist zaracuna dvojno ceno za belce (gringote); priletno sovascanko, ki se zeli uciti, mimogrede naucis osnovnih slovenskih besed ...)
*Nekatera hrana je okusnejsa, ce se jo je z rokami.
(Trditev se nima znanstvenih dokazov (nas naravoslovk;), a priznavamo, da se opazile nismo, da ribo, krompir in solato prosto jemo z bolj ali manj cistimi dlanmi, ker nam je vilica (ki jo tujcem sicer vljudno ponudijo) v napoto. Najbolj okusno pride za konec - oblizniti prste.)
Vtisov ni konca, vsak dan preseneca, poglavje se polni, me pa z veseljem ugotavljamo, da ga je se veliko pred nami.
Cas bo, da zapustimo mali internet lokal in dovolimo Miguelu, da zapre. Kdaj bomo danes zaspali, narekujejo vneti bobnarji, saksofonisti, harfist in violinist, ki se vedno pridno drzijo vzdusje perujskega praznika santiaga na visku.
(Pozdrave vsem v Slovenijo vsem, katerim se ne pridno oglasam:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar