Zivijo!
Sedajle se je koncno malo umirilo in imam
malenkost casa za na mail, ceprav sem povsem utrujena. Vceraj in danes smo imeli polno dela s pripravo slovenskih jedi za goste. Vceraj zvecer smo se s slavnostno vecerjo poslovile od Lorene in druzine, ki odhaja v Limo, danes smo s pico za kosilo uresnicile veliko zeljo nasi kuharici mami Esperanzi in druzini, ob treh pa smo imele slovensko popoldne za okoli 40 birmancev. Struklji, pica, cezana, kremsnite, puding, ogromno sendvickov za birmance ... Skute in drobtin sploh nismo mogle najti! Stepanje smetane pa je potekalo tako, da sva si z Evo podajali plastenko Inca cole, polno smetane, in se je cez kake pol ure koncno stepla :). Zaradi male plinske pecice pa je peka pic potekale v dveh korakih: najprej smo delno spekle testo na obeh straneh in zatem se popekle vse skupaj z nadevom. Popoldne je bilo uspesnica: birmanci ze skoraj govorijo slovensko, znajo kar nekaj nasih iger, napisali so tudi odgovore na pisma polhograjskih birmancev, tisti manj sramezljivi pa ze znajo plesati polko in valcek.
Ostanke hrane pa so nam pomagali "pospraviti" birmamski kateheti, ki so nas naucili nekaj njihovih bansov in plesov, ki hitro pridejo v noge in usesa.
Cansadas, pero feliz!
P. S.: Priznati moramo, da smo ob okusih slovenske hrane in zvokih domace glasbe zacutile malo melanholije po Sloveniji ...
 |
| Izdelava strukljev na nasem vrticku (Inca cola = valjar), v ozadju satelit NASE. |
 |
| Stepanje smetane :) |
 |
| Druzinsko kosilo - pica! |
 |
| Polhograjski birmanci bodo dobili odgovore na pisma ... |
 |
| Birmanci v nasi hiski tik pred degustacijo :) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar