Uzivamo...

V Peruju smo se ze cisto udomacile. Hrana, ljudje, obicaji...vse nam postaja domace in del vsakdana. Navadile smo se tudi na visino in mraz, sploh ne potrebujemo vec pecke ob vecerih in dveh dek ponoci..grejejo nas aktivno preziveti dnevi in vecerno smejanje do onemoglosti.

Sama sem kmalu premagala obcutek nemoci. Ne vidim vec toliko krivic; vidim srecne otroke, navdusene nad vsakim bansom, igro, delavnico, navdusene samo nad tem, da jim das nekaj svojega casa in kaksen smehljaj. Ko te vidijo, planijo nate, od vsakega vedno dobis poljubcek..velicasten sprejem, ki me vedno malce gani in razveseli. Vidim ljudi, ki so zadovoljni, pa ceprav z malimi stvarmi. To se vidi tudi v plesu, ki ga plesejo na Santiagu. Ples je preprost, ves cas enak, prav tako glasba. Za nas dolgocasno, neizvirno, za njih visek zabave. Nihce tu nima ne vem kako visokih ciljev, jih pac niti ne mora imeti. Jimmy, umetnik, ki smo ga spoznale, je povedal, da je njegov edini cilj v zivljenju ta, da porise zid pred cerkvijo v Pucaraju, nato pa lahko srecen umre. Ljudje tu so zadovoljni s taksnim zivljenjem, s pogoji, ki so jim dani.
Tu zivljenje tece pocasi, za vse si tu vzamejo ogromno casa. Zadnjic smo pri nasi cusinari mami Esperanzi jedle kosilo dve debeli uri. Ogromno pogovorov z ljudmi. Na zacetku me je to malce motilo, zdaj vedno raje kramljam z njimi (tudi spanscina mi skoraj ne dela vec tezav pri sporazumevanju).

Rada prezivljam cas s Perujci, se posebej pa z naso katehetsko druzino in njihovimi otroci. Skoraj ves nas prosti cas prezivljamo z njimi. V soboto smo jih povabili na slovensko kosilo, v nedeljo smo sli skupaj na piknik ob reko, kjer smo se pomerili tudi v odbojki in polivanju z vodo, vceraj smo sli v Huancayo na trznico, kjer smo se zelo zabavale ob tem, kaj vse tam ponujajo, danes smo igrali kosarko in ze nacrtujemo nogometni turnir. Rada prezivljam cas z njimi, predvsem zato, ker nic ne komplicirajo in se nikdar ne kregajo. Ker so preprosti in so te vedno veseli.

Zopet prihajajo bolj delavni dnevi. Danes smo ze zacele z Caso de los suenos v Sapallangi, jutri gremo s tamkajsnjimi otroci na izlet. Kmalu obvescamo kako je uspela. Jutri bo zopet naporen dan, ura v Peruju ze 23.30 (tako pozno se nikoli odkar smo tu nismo sle spat!), zato se poslavljam se z nekaj utrinki zadnjih dni (bolj uzivaskih).

Prisle do kriza!!! (komaj, komaj, a ponosno...razgled pa VELICASTEN)

 

Gringiceeee, puedemos tomar foto con ustedes!!? (smo pac atrakcija)

Na pikniku (jedli smo okusne truche-ribe, podobne nasim postrvem)