... je za nami! Dobile smo obcutek, v kaksen duhu bosta minevala naslednja dva tedna in nesteto idej, kaj bi se lahko pocele. Zjutraj smo se nabasale v ursulinski avto in se med divjim perujskim prometom - Sv. Kristof, prosi za nas! - prebile do centra Huancaya. Prvi postanek je bil trznica s sadjem - kjer smo 'se spustile z vajeti' in trznico zapustile z nabasanimi vreckami in dobrih 100 solov lazje (!!! - nihce ne zapravi toliko za sadje :) ). Kasneje smo kar s sadjem nazdravile izjemnim dosezkom nasih maturantk - studentke mucho ponosne na naso Meto in Ursulo!
Nato smo se locile - medicinsko naravnan del ekipe je z Loreno odsel na obiske otrok s posebnimi potrebami, Jerneja in Ursula pa sta z Andrejo odsli po nakupih. Med drugim jih je pricakala prazna guma na avtu, ki so jo s pomocjo taksista uspesno zamenjale, mala malica :)
Meta, Valentina in jaz smo z Loreno odkrivale izzive naloge, ki smo si jo zadale. Natlacile smo se v malega Volkswagna in se podale med ulice. Ceprav nam ni bilo jasno, kako je Lorena med ulicami, ki so nam, Slovenkam, izgledale identicno, nasla pravo hiso, se je kmalu pojavil drug problem - druzine se pogosto selijo, zato smo kar nekajkrat ostale pred zaprtimi vrati. Koncno smo imele priloznost spoznati stiriletnega Downovcka, ki je pred nami sprva pobegnil pod mizo, nato pa se je koncno opogumil in se ob koncu ure ze navduseno igral s papigo in gatitom - muckom.
S tipicnim avtobusom smo se nato odpeljale nazaj v Pucara - se dobro, da tu ne poznajo avtobusnih postaj in te avtobus pobere kjerkoli ob poti.
Na kosilo smo se odpravile k mami Esperanzi, ki odlicno kuha, vsak obrok pa popestri s svojimi navihanimi komentarji in zgodbami - hvala mamita!
Popoldne smo se prvic odpravile v bibliotheko - opravljati domace naloge v spanscini skupaj z otroki je bil pravi izziv, nakoliko lazje se je z otroki spustiti v igre - barvice, kdo se boji crnega moza in podobno - a se je kmalu izkazalo, da tudi to ni mala malica - lahko potrdimo, da se na taki visini precej hitreje zadihas. Pucarajskim otrokom se to zdi precej zabavno :)
Cas tu tece hitreje in ze me podijo z racunalnika - solo una hora, señorita! - in zakljucila bom s sliko, ki bolj ali manj povzema nase razpolozenje tu sredi Andov ...
¡Adiós!
 |
| Salud! |
Meta, Valentina in jaz smo z Loreno odkrivale izzive naloge, ki smo si jo zadale. Natlacile smo se v malega Volkswagna in se podale med ulice. Ceprav nam ni bilo jasno, kako je Lorena med ulicami, ki so nam, Slovenkam, izgledale identicno, nasla pravo hiso, se je kmalu pojavil drug problem - druzine se pogosto selijo, zato smo kar nekajkrat ostale pred zaprtimi vrati. Koncno smo imele priloznost spoznati stiriletnega Downovcka, ki je pred nami sprva pobegnil pod mizo, nato pa se je koncno opogumil in se ob koncu ure ze navduseno igral s papigo in gatitom - muckom.
 |
| Pucara, Pucara Pucara! Na avtobusih je vedno glasno in zanimivo :) |
 |
| Ena od specialitet mame Esperanze! |
Cas tu tece hitreje in ze me podijo z racunalnika - solo una hora, señorita! - in zakljucila bom s sliko, ki bolj ali manj povzema nase razpolozenje tu sredi Andov ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar