Pota "medicink"

Valentina, Eva in jaz se ob dopoldnevih odpravljamo na delo z Loreno, domacinko, ki je vse svoje zivljenje posvetila prostovoljnemu delu z otroki s posebnimi potrebami, ki so tu dostikrat zanemarjani. Obiskujemo jih po domovih v Huancayu in Pucaraju ter jim posvetimo kako urico. Pogled na te otroke je tu popolnoma drugacen kot v Sloveniji. Zanje ne dobivajo nobene financne podpore, zato jih je vecina ves cas doma brez pozornosti, zanemarjena. Imeti kakorkoli nenormalnega otroka je za tukajsnje druzine stigma, dojemajo jih kot nekaksno kazen, utelesenje hudega duha. Zato smo tudi toliko bolj vesele, da nas vecina druzin sprejme medse, za kar se moramo zahvaliti Loreni, saj nam, samim "gringicam", zagotovo ne bi odprli vrat.
So pa obiski revnih domov tudi precej sokantni. Vedno me preseneti mraz znotraj golih sten kljub soncu zunaj. In pa tanke, umazane oblekice otrok. Materialna revscina pa je povezana tudi z zadovoljstvom z malim in z veseljem, ki ga prinesemo.

Vceraj pa smo se namesto po domovih odpravile najprej v posebno solo, kjer smo sprva pol ure cakale, da so nam odprli vrata, zatem pa smo lahko vsaka v svoji skupini pomagale pri hranjenju in igranju z otroki z Downovim sindromom, cerebralno paralizo, avtizmom ... Kljub temu, da so druzine teh otrok materialno kar podkrepljene, so razlike med to solo in CUDV Draga v Slo., ki smo ga obiskale pred odhodom sem, ocitne. Specialistov, kot so fizioterapevti, tu skoraj ne vidijo. Na pomoc pri hranjenju otrok v vecini prihajajo kar mame.

Deklica Gabriela s cerebralno paralizo, ki je pridno lovila moje bolj ali manj uspesne poskuse ciljanja ust z zlicko.
Bila je pravo olajsanje, saj pri njej, ki tudi sicer ne govori, spanscina ni bila ovira. :)

Se isto dopoldne smo obiskale se drzavno bolnico v Huancayu, ki me tudi ni pustila ravno ravnodusne. Zdelo se je, da tam ne poznajo razkuzila. Ob vseh vhodih so policaji z namenom, da bolniki ne zbezijo iz bolnice preden bi placali zdravljenje, ki res ni poceni. Za vecino ljudi nizjega sloja je edino zdravstveno zavarovanje krava ali pujs.

Pediatricni oddelek je bil dosti prazen, kar je logicno glede na ceno vsakega dne, prezivetega v bolnici.

Deklica, ki ji je papagaj kljub hudim bolecinam uspel izvabiti nasmeh.

Vsako dopoldne nam prinese morje vtisov in izkusenj, ki mi dajo misliti in me naredijo se bolj hvalezne za zdravje, razmere v Sloveniji, druzino ... Hvala ti, Gospod! :)